Predsobe, predprostori in hodniki so še posebej v ekstremnih mesecih (pozimi in poleti) podvrženi prepihu in nenehnemu prehajanju toplote iz predsobnih prostorov v ostale prostore.
Pozimi si želijo družine v prvi vrsti predsobe in pa hodnike, ki vodijo na stopnišča, predvsem zapreti, zato, da hladen zrak ne prehaja iz vhodnih prostorov v bivalne prostore, poleti pa si marsikatera družina želi ravno nasprotno. To je, da bi bila predsoba, še posebej, če je ta osvetljena, odprta in obrnjena na sončno stran, bolj zračna in bolj na prepihu.
Če je predsoba ozka in dolga, je želja po enem ali drugem, toliko večja.
Zato se tako v najhladnejših kot najbolj vročih mesecih, precej družin pozanima za možnosti za pregraditev predsobe. In seveda v tem primeru, je ena izmed hitrejših, pa tudi cenovno ugodnejših variant, pregraditev predsobe z drsnimi vrati.
Odvisno od velikosti in same oblike predsobe, obenem pa tudi od tega, kje in kako pada sonce v predprostor oz. na hodnik, je mogoče pregraditev predsobe z drsnimi vrati, izpeljati s povsem premikajočimi drsnimi vrati ali s kombinacijo delno premičnih vrat in delno fiksne pregradne stene.
Na spodnjih primerih prikazujemo 3 možnosti, tiste ki pa vas zanimajo še ostale možnosti pri opremljanju predsob, pa vabimo, da si ogledate še prispevek z naslovom Predsobe po meri.
.
.
V prvem primeru (slika zgoraj) je prikazana pregraditev predsobe, iz katere vodi pot v zagrajen dnevni prostor.
Da je hodnik oz. predprostor na drugi strani drsnih vrat, ostal dovolj svetel in zračen, so dvojna drsna vrata narejena iz motnega, belega stekla, sama vrata pa omogočajo njihovo premikanje tako levega kot desnega vratnega krila.
Da se nekoliko razbije monotonost enoličnega motnega stekla po celotnem polnilu drsnih vrat, so prečno na polnila, montirane okrasne aluminijaste letvice, sama vrata pa so dodatno opremljena s “štoperji” in blažilci za mehko in tiho, zapiranje.
Podoben primer, le, da dvojna drsna vrata v motnem steklenem polnilu, niso opremljena s prečnimi okrasnimi, aluminijastimi letvicami, lahko vidite tudi na spodnji sliki:
.
.
V tem primeru so drsna vrata montirana za podboj nekdanjih masivnih, belih, lesenih vrat.
Predsoba iz druge strani vrat je na ta način dobila boljšo izkoriščenost, saj majhna in drsna vrata, namesto klasičnih krilnih, preprosto ne zasedejo toliko prostora, ko jih odpiramo in zapiramo.
Podobno kot v vseh ostalih primerih, tudi tukaj, zgornje vodilo služi za to, da sama vrata ne padejo, spodnja tirnica pa je namenjena temu, da kolešček od drsnih vrat, lepo drsi po sami tirnici.
Za razliko od primera na prvi sliki, so drsna vrata na drugi, postavljena na eno tirnico – kar pomeni, da je ta ista tirnica za obema stenama (na sliki) podaljšana na obe strani, za vsaj še eno dolžino vratnega krila. Tak način, za razliko od zgornjega, omogoča, da obojna drsna vrata, odpremo hkrati, za prehod pa nam ostane celoten prostor (v zgornjem primeru imamo na voljo vedno le eno polovico prehoda).
Za pregraditev predsobe (še posebej, če oba prostora na obeh straneh vrat omogočata dovolj svetlobe) pa ni nujno, da uporabimo vedno steklo, motno steklo ali ogledala.
Na spodnji sliki je prikazana pregraditev predsobe oz. hodnika, kjer lesena drsna vrata zapirajo in odpirajo prostor na stopnišče.
Lesno polnilo je iveral v pastelni bež barvi.
.
.
Skrajno na levem robu samih drsnih vrat lahko opazite naslonsko letvico, ki zaključuje vratni prostor, hkrati pa služi za to, da so drsna vrata tesno ob letvici, tako v spodnjem kot v zgornjem delu.
Med iveralnimi možnostmi se je mogoče igrati med 40 in več različnimi barvnimi opcijami, videzom lesa v naravni lesni strukturi (z vidnimi lesnimi letnicami) in s kombinacijami stekel in ogledal.
Dodatne opcije in rešitve si lahko ogledate v vseh ostalih naših, objavljenih prispevkih. Tukaj.
Mizarstvo.si